{"id":102,"date":"2015-02-27T09:33:52","date_gmt":"2015-02-27T08:33:52","guid":{"rendered":"http:\/\/www.cd-celje.si\/wp\/?page_id=102"},"modified":"2025-05-30T13:34:24","modified_gmt":"2025-05-30T11:34:24","slug":"zasluzni-clani","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.cd-celje.si\/wp\/zgodovina\/zasluzni-clani\/","title":{"rendered":"Zaslu\u017eni \u010dlani"},"content":{"rendered":"

V preteklosti so mnogi posamezniki s svojim po\u017ertvovalnim delom mnogo storili za organizacijo\u00a0celjskih \u010debelarjev, kakor koli se je \u017ee ta imenovala. Prav je, da se jih spominjamo.\u00a0<\/em><\/p>\n

<\/a>Ivan Fege\u0161<\/h2>\n

Ivan Fege\u0161 se je leta 1947 preselil v Celje. Ukvarjal se je z vrsto konji\u010dkov, najbolj pa se je posve\u010dal \u010debelarjenju. Znanje je \u010drpal iz lastnega dela s \u010debelami, ki ga je dopolnjeval s prebiranjem doma\u010de in tuje literature. Bil je dober poznavalec zdravstvenega varstva \u010debel, tehnologije \u010debelarjenja, vzreje matic in pridobivanja \u010debeljih pridelkov. Z\u010cDS ga je imenovala za predavatelja in svoje znanje je prena\u0161al na \u010debelarje v celjski regiji in tudi izven nje. Bil je \u010dlan skupine predavateljev Henrik Peternel pri MZ\u010cO. Izkazal se je tudi pri delu v organih \u010debelarskega organiziranja. Dolga leta je bil predsednik \u010cebelarske dru\u017eine Celje, Ob\u010dinske \u010debelarske zveze Celje ter MZ\u010cO Celje. Ve\u010d let je bil aktiven tudi v Z\u010cDS kot \u010dlan razli\u010dnih komisij in odborov. Njegovo ime je zelo povezano z na\u010drtovanjem in izgradnjo dru\u0161tvenega \u010debelnjaka, za katerega je skrbel 35 let. V sodelovanju z veterinarskim in\u0161pektorjem je mnogo prispeval k odkrivanju in zatiranju bolezni \u010debel v regiji. Za svoje delo je prejel ve\u010d priznanj, med drugimi tudi odli\u010dje Antona Jan\u0161e vseh treh stopenj.<\/p>\n

<\/a>Jo\u017ee Gabr\u0161ek<\/h2>\n

Jo\u017ee Gabr\u0161ek je \u010debelaril nad 50 let. Deloval je tudi v celjski podru\u017enici\/dru\u017eini, saj je bil v letih od 1920 do 1962 stalno tajnik ali predsednik. Ko je \u0161e obstajala Zveza \u010debelarskih podru\u017enic za Spodnje \u0160tajersko, je bil tudi njen tajnik (1926 – 1939). Leta 1962 so ga \u010dlani \u010cebelarske dru\u017eine Celje izvolili za \u010dastnega predsednika. Umrl je leta 1967 v 77. letu starosti.<\/p>\n

<\/a>Jakob Kresnik<\/h2>\n

Jakob Kresnik, rojen 1894 v \u010cretu pri Celju, je stopil v svet \u010debelarjenja relativno pozno. Leta 1933 je svojemu sinu Mirku svetoval, naj si kupi \u010debele, ki bi opra\u0161evale njegov sadovnjak. Skupaj sta se tega leta v\u010dlanila v celjsko \u010debelarsko podru\u017enico. Nem\u0161ki okupator je leta 1941 oba njegova sina ustrelil, Jakoba in njegovo \u017eeno pa odpeljal v Auschwitz. Leta 1945 se je vrnil sam. Iz zaplenjenega premo\u017eenja sina Mirka mu je prijatelj \u010debelar vrnil dva A\u017d panja in Jakob je za\u010del v spomin nanj zagnano \u010debelariti. Nabavljal je doma\u010do in tujo \u010debelarsko literaturo in ustvaril obse\u017eno knji\u017enico. Polnih 19 let je bil tajnik \u010cebelarskega dru\u0161tva Celje, od leta 1970 pa predsednik NO. Tajni\u0161ke posle je opravljal vestno in prete\u017eno po njegovi zaslugi je dru\u0161tvo – kot edino dotedaj – prejelo red Antona Jan\u0161e I. stopnje. Bil je odli\u010den in za\u017eelen predavatelj, letno je opravil tudi ve\u010d kot 20 predavanj. Mnoge mlade je navdu\u0161il za \u010debelarjenje. Za po\u017ertvovalno delo je leta 1968 dobil red Antona Jan\u0161e I. stopnje.<\/p>\n

<\/a><\/h2>\n
\"Henrik<\/a>

Henrik Peternel<\/p><\/div>\n

Henrik Peternel (1875 – 1951)<\/h2>\n

Celjski \u010debelarji so svoje dru\u0161tvo poimenovali po \u010dloveku, ki ga je v okolico njihovega mesta privedla vojna vihra, po duhovniku, ki je sledil svojemu osnovnemu poslanstvu, v zadnjih letih slu\u017ebovanja in zlasti po upokojitvi pa je zaslovel kot velik \u010debelarski strokovnjak.<\/p>\n

Celoten \u010dlanek o\u00a0Henriku Peternelu\u00a0…<\/a><\/p>\n

<\/a>Martin Rebov<\/h2>\n

Martin Rebov je bil rojen leta 1897 v Ko\u0161nici. \u010cebelariti si je \u017eelel \u017ee kot osnovno\u0161olec, \u017eelja se mu je izpolnila \u0161ele leta 1919, ko mu je \u010debelar podaril prve kranji\u010de. Tega leta je tudi postal \u010dlan celjske dru\u017eine. Nemci so ga leta 1941 izgnali v Slavonijo. Dokler mu ni tamkaj\u0161nji \u010debelar dal ene dru\u017eine, je tam najbolj pogre\u0161al \u010debele. \u0160e pri devetdesetih je imel osem dru\u017ein. Bil je nastarej\u0161i \u010dlan \u010debelarske dru\u017eine tako po letih \u010debelarjenja kot po \u010dlanstvu. Desetletja je bil \u010dlan IO in NO. Za svoje delovanje na \u010debelarskem podro\u010dju je dobil odli\u010dji Antona Jan\u0161e III. in II. stopnje ter razna priznanja in pohvale.<\/p>\n

<\/a>Franc \u0160lander<\/h2>\n

Franc \u0160lander je bil predlagan za odlikovanje Antona Jan\u0161e I. stopnje leta 1980. Rojen je bil leta 1907, \u010debelariti je za\u010del leta 1925, \u010dlan celjske \u010debelarske organizacije je bil od leta 1934. \u017de pred 2. svetovno vojno je bil v odboru dru\u017eine, od leta 1945 do 1960 je bil njen predsednik, v naslednjih letih pa predsednik NO. V \u010dasu njegovega predsednikovanja je dru\u017eina kupila zemlji\u0161\u010de in stanovanjsko hi\u0161o in zgradila dru\u017einski \u010debelnjak za 30 A\u017d panjev s prostorom za sestanke in predavanja. Bil je \u010dlan pripravljalnega odbora za ustanovitev celjskega dru\u0161tva leta 1951 in nato ve\u010d kot 20 let \u010dlan njegovega IO. Predaval je \u017ee pred ustanovitvijo dru\u0161tva, to pa ga je vklju\u010dilo v svojo skupino predavateljev.<\/p>\n

<\/a>Jo\u0161ko \u0160lander<\/h2>\n

Jo\u0161ko \u0160lander je bil rojen leta 1906, \u010debelariti je za\u010del leta 1921, leta 1978 je bil predlagan za zlato plaketo, ker je \u010debelaril \u017ee 56 let, bil \u010dlan\u00a0organizacije od leta 1923 in naro\u010dnik glasila \u017ee 55 let. Leta 1961 je dobil red Antona Jan\u0161e I. stopnje. Bil je predsednik \u010cebelarskega dru\u0161tva v Celju 22 let (1955 – 1976), nato podpredsednik. Dru\u0161tvo je pod njegovim predsedovanjem \u0161irilo svoje podro\u010dje in je obsegalo 36 dru\u017ein od Logarske doline do Pod\u010detrtka. Leta 1980 je omenjen kot predsednik IO MZ\u010cO, nato ni ve\u010d kandidiral. Od leta 1956 do vsaj 1978 je bil skoraj ves \u010das v IO Z\u010cDS, bil 4 leta njen podpredsednik, v uredni\u0161kem odboru S\u010c (1963 – 1975), predsednik komisije za odlikovanja 5 let, predsednik komisije za vzrejo in odbiro 6 let in \u010dlan odseka za nara\u0161\u010daj.<\/p>\n

<\/a>Anton Zdol\u0161ek (1877 – 1964)<\/h2>\n

Anton Zdol\u0161ek, rojen 1877 na Ponikvi, je za\u010del \u010debelariti \u017ee kot \u0161olar. Ozna\u010dujejo ga kot pionirja modernega \u010debelarjenja na \u0160tajerskem. Bil je prvi predsednik leta 1906 ustanovljene celjske \u010debelarske podru\u017enice in tudi med najzaslu\u017enej\u0161imi organizatorji \u010debelarske razstave v Celju leta 1912. Iz lastnega \u017eepa je pokril njeno izgubo. Po lastnih besedah je v mladosti v poletnih mesecih spal v \u010debelnjaku. Ozna\u010dujejo ga kot pravega \u010debelarja, ki je \u010debele ljubil nad vse. \u010ceprav je kot sodnik slu\u017eboval v razli\u010dnih krajih, so ga vedno spremljale. Skrbno jih je gojil in negoval, dokler zaradi visoke starosti in bolezni ni onemogel. Umrl je leta 1964, torej je \u010debelaril skoraj osem desetletij.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V preteklosti so mnogi posamezniki s svojim po\u017ertvovalnim delom mnogo storili za organizacijo\u00a0celjskih \u010debelarjev, kakor koli se je \u017ee ta imenovala. Prav je, da se jih spominjamo.\u00a0 Ivan Fege\u0161 Ivan Fege\u0161 se je leta 1947 preselil v Celje. Ukvarjal se je z vrsto konji\u010dkov, najbolj pa se je posve\u010dal \u010debelarjenju. Znanje je \u010drpal iz lastnega […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":91,"menu_order":3,"comment_status":"closed","ping_status":"open","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-102","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.cd-celje.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/102","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.cd-celje.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.cd-celje.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.cd-celje.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.cd-celje.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=102"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.cd-celje.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/102\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":103,"href":"https:\/\/www.cd-celje.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/102\/revisions\/103"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.cd-celje.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/91"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.cd-celje.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=102"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}