Imetnik čebel je odgovoren za svoje čebelarstvo

Alenka Jurić, dr. vet. med., iz Zbornika ob 130-letnici delovanja ČD Henrik Peternel Celje (2006)

 

Imetnik čebel je odgovoren za svoje čebelarstvo

 

Čebelarsko društvo Henrik Peternel Celje je po številu svojih članov največje med 42 registriranimi društvi v celjski oz. savinski regiji. Čebele, katerih imetniki so vključeni v društvo, so pomembne za ohranjanje zdrave narave v različnih delih regije. Zdravje čebel, ki ga zagotavljamo samo z vestnim in strokovnim delom pri preprečevanju bolezni čebel, ima pri tem posebno vlogo.

V borbi za ohranitev čebel in njihovega zdravja ter za

ohranitev zdravega življenjskega okolja mora vsak

posameznik delati naprej tako, da s svojim

delovanjem ne bo povzročal škode.

Zdravstveno varstvo čebel izvaja Nacionalni veterinarski inštitut, enota Celje, v okviru Veterinarske fakultete v Ljubljani. S spremembo veterinarske zakonodaje in smernicami evropske skupnosti prihaja v ospredje vse večja odgovornost imetnikov živali. Zato je še posebej pomembna stalna osebna čebelarjeva želja in skrb po pridobivanju novih znanj in informacij s strani ustreznih strokovnih služb.

 

Čebelar mora poznati oziroma uvideti spremembe v čebelji družini, ki kažejo na bolezen in obvezno prijaviti sum na hudo gnilobo čebelje zalege, pohlevno gnilobo čebelje zalege, nosemavost, prišičavost-akarozo, varozo, okamenelo zalego, mali panjski hrošč in tropilelozo čebel.

 

Med najnevarnejšimi boleznimi čebel, ki povročajo pri nas in po vsem svetu najpogostejše obolevanje in umiranje čebel, je huda gniloba čebelje zalege in varooza čebel. Prva je bila v letih 2002-2005 uradno ugotovljena v 134 čebelarstvih od skupno 634 čebelarstev, pregledanih na okuženih in ogroženih območjih celjske regije. Pri tem sta bili umrli in neškodljivo uničeni 602 čebelji družini od klinično pregledanih 2150 čebeljih družin na okuženih dvoriščih oz. 9298 čebeljih družin na ogroženih območjih v zapori.

 

Varoza čebel je bila v zadnjih letih uradno registrirana le v nekaj primerih; žal se je vedno izkazalo, da čebelar ne pozna bolezni in nevarnosti, ki jo lahko povzroči varoja, če je premalo dosleden pri njenem preprečevanju in zatiranju.

 

Visok procent umrljivosti čebel je posledica nepoznavanja bolezni čebel, nepravočasnega prijavljanja suma bolezni veterinarski službi in čebelarjeve nedoslednosti pri izvajanju predpisanih veterinarskih ukrepov po ugotovljeni bolezni. Čebelarji še vedno premalo naredijo v smeri preprečevanja bolezni. V novih razmerah, ko za premik čebel s strani države ni več predpisan obvezni preventivni veterinarski pregled čebel in ko je prepuščena imetniku čebel odločitev ali bo za svoje čebele pred premikom na pašo ali pred prodajo poskrbel za veterinarski pregled ali ne, lahko pričakujemo še večje umiranje čebel zaradi hude gnilobe čebelje zalege. Hkrati pa lahko ob prepovedi uradnega zdravljenja bolezni čebel z antibiotiki, razen v primeru evropske gnilobe, ko se povzročitelj dokaže v čebelnjaku, pričakujemo večjo skrito uporabo prepovedanih zdravil in ogroženost zdravja čebel in ljudi zaradi ostankov zdravil v različnih čebeljih proizvodih. Enake posledice lahko pričakujemo tudi po uporabi nedovoljenih in neregistriranih pripravkih, ki jih nekateri čebelarji uporabljajo pri zatiranju varoje. Nestrokovna in samovoljna uporaba le teh vodi tudi do odpornosti varoje na različne zdravilne učinkovine.

 

V borbi za ohranitev čebel in njihovega zdravja ter za ohranitev zdravega življenjskega okolja mora vsak posameznik delati naprej tako, da s svojim delovanjem ne bo povzročal škode. Pomembno je, da se sleherni imetnik čebel zave svoje odgovornosti in da poišče veterinarsko pomoč še preden bo za to prepozno.

 

Vsem čebelarjem in čebelarkam čebelarskega društva Henrik Peternel Celje čestitam ob lepem jubileju 130. obletnici društva!

Alenka Jurić, dr. vet. med.

cebela_na_grintavcu_z_kropf_2009